To se nam je zgodilo letos. Kako lepo smo okrasili božično jelko, kako dobro so že zadišali domače pečeni piškoti, tudi brezglutenska potička ni manjkala. Vse se je odvijalo tako, kot je bilo zamišljeno. Obiski sorodnikov in prijateljev, pevski in plesni nastop starejšega sina, obisk Miklavža, prihod Božička s helikopterjem in tudi darila Dedka Mraza niso manjkala. Na dan božične večerje pa kar naenkrat bruhanje, slabost, kašelj, prebavne motnje in ni da ni. Kar naenkrat pa je vse prišlo za nami. Celotno božično vzdušje se je spremenilo v reden obisk stranišča, iskanje zdravil, pitje časa po žličkah in edina hrana na božični večer prepečenec skupaj z borovničevim čajem.
Vse skupaj se je boj natančno pričelo nekaj dni pred božičem, ko je za trebušno gripo zbolel najmlajši sin Tjaš, ki je na božični večer še posebej šibak in dehidriran. Čeprav smo skrbeli za dovolj tekočine, je še vseeno bil preveč bolan in smo ga po petih dneh bolezni odpeljali na urgenco. Tam je prejel infuzijo. Kako težko je gledati eno leto in pol starega sinčka, kako dobiva infuzijo in to ravno na božični večer, ko bi se morali družiti skupaj in zabavati. Po preživetem dnevu na urgenci smo se utrujeni odpravili domov.
Priznam, da mi je osebno čas praznikov izjemno všeč, saj me povrne nazaj v otroštvo. Najbolj od vsega pa mi je pomembno, da si vzamemo čas vsi družinski člani, da smo skupaj. Kljub bolezni, ki smo jo morali vsi preležati, smo se imeli fino. Skupaj smo se stiskali na eni postelji, gledali božične risanke, pili borovničev čaj in jedli prepečenec. Pomembno nam je bilo, da smo skupaj in se imamo radi. Vse ostalo nam ni bilo pomembno. No, le da slabost čim prej mine, da pričnemo z uživanjem zimskih radosti na snegu.
Letošnja božična večerja je bila pravi uspeh: poceni, hitro narejena in srčna.
